Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina brez pomoči ZDA ne more zmagati v vojni z Rusijo. Ukrajina zahteva dokaze od Moskve glede domnevnega ukrajinskega napada na rezidenco Vladimirja Putina. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da ima Rusija strateško pobudo na bojišču v Ukrajini.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Rusija medtem kritizira Zelenskega in Evropsko unijo, da poskušata spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Srečanje poteka v času, ko si Trump prizadeva za dogovor, Putin pa kaže, da ni pripravljen na mir, kar dokazujejo tudi nedavni napadi na Kijev. Razhajanja med stranmi ostajajo velika, Rusija pa poudarja, da se predlagani načrt močno razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA.

Volodimir Zelenski se je srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, da bi si zagotovil njegovo podporo za nov načrt za končanje vojne v Ukrajini. Trump je pred srečanjem opravil "produktiven" telefonski pogovor s Putinom, vendar se o predlogu ni izrekel. Srečanje je potekalo med močnim ruskim obstreljevanjem Kijeva. Trump je dejal, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemeljskih vprašanj. Zelenski je dejal, da je mirovni načrt 90-odstotno pripravljen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtu za končanje rusko-ukrajinskega konflikta. Zelenski je Trumpa povabil, da obišče Ukrajino in podpre mirovni sporazum. Trump je dejal, da mirovni načrt Zelenskega ne bo imel pomena, dokler ga on ne bo odobril. Zelenski ocenjuje, da Rusija ne želi končati vojne.

Pred srečanjem Zelenskega in Trumpa na Floridi, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu, je Rusija izvedla raketne in napade z droni na Kijev in druge regije v Ukrajini, zaradi česar je Poljska zaprla dve letališči. Zelenski je odprt za idejo referenduma o Trumpovem mirovnem načrtu, Kremelj pa meni, da je dogovor blizu. Putin naj bi bil pripravljen na koncesije glede nekaterih že osvojenih ozemelj, zahteva pa celoten Donbas. V Kijevu je bilo v napadih ranjenih pet ljudi.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je pred srečanjem z ameriškim predsednikom Trumpom na Floridi srečal s kanadskimi in evropskimi zavezniki. Zelenski je izjavil, da bo s Trumpom razpravljal o varnostnih zagotovilih za Ukrajino po koncu vojne in o drugih občutljivih vprašanjih.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.

Rusija in ZDA sta bližje rešitvi konflikta v Ukrajini, vendar morata strani še narediti 'zadnji korak'. To je dejal ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov na ruski televiziji, poroča ruska tiskovna agencija TASS. Po besedah Rjabkova Moskva in Washington nadaljujeta pogovore o tem vprašanju.

Ruska FSB je sporočila, da so aretirali prebivalko Donecka zaradi suma špijunaže in javnega pozivanja k terorističnim dejanjem. Osumljenka naj bi pozivala k ubijanju ruskih vojakov in napadom na Moskvo, za kar ji grozi več let zapora.

Rusko zunanje ministrstvo je pridržanje ruskega kontejnerskega plovila Adler s strani Švedske označilo za kršitev mednarodnega prava. Moskva upa, da Stockholm ne bo zaostroval napetosti v regiji, saj meni, da je poteza švedskih oblasti v nasprotju z mednarodnimi normami.

Kremlj je sporočil, da bo zahteval spremembe v mirovnem načrtu iz 20 točk, ki ga je predlagal Zelenski in je nastal v sodelovanju z ZDA. Rusija želi doseči strožje omejitve za Ukrajino v tem načrtu. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da so ključni parametri ruskega stališča o rešitvi v Ukrajini ZDA dobro znani.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi ponovna vzpostavitev neposrednih letalskih povezav med Moskvo in Washingtonom signalizirala normalizacijo odnosov med državama. Izrazili so upanje, da bo Washington pokazal "politično voljo" za to potezo.

Sergej Rjabkov je poudaril, da sistema 'Posejdon' in 'Burevestnik' predstavljata močan signal o pripravljenosti Rusije na zaščito svojih strateških interesov. Ta izjava poudarja odločenost Rusije pri obrambi svojih nacionalnih interesov na področju varnosti.

Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova pogajanja med Rusijo in Združenimi državami Amerike o prekinitvi ognja v Ukrajini potekajo počasi. Rjabkov je to izjavil po poročanju državne tiskovne agencije TASS. Dogajanje v Ukrajini je mogoče spremljati v živo.

Rusija je izrazila pripravljenost EU in NATO pisno zagotoviti, da ju ne bo napadla. Sergej Rjabkov je ponovil, da Rusija nima agresivnih ciljev. Hkrati je Đilas ocenil, da EU ni dovolila gradnje Južnega toka skozi Srbijo, na kar se Rusija ni mogla odzvati zaradi višje sile, medtem ko Putin meni, da se Srbija ne more sklicevati na enake argumente kot Rusija.

Ruska podpredsednica vlade je izjavila, da se je v 26 ruskih regijah prelomil trend padanja rodnosti. Med vodilnimi regijami so Magadanska, Leningrajska in Kaliningrajska oblast ter Mordovija.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je zanikal poročila, da ima Rusija kakršnekoli ozemeljske pretenzije do Ukrajine ali Vzhodne Evrope. Poudaril je, da takšne navedbe ne ustrezajo resničnosti in da Reutersovi viri niso potrjeni.

Po pogovorih na Floridi med odposlancem ameriškega predsednika Trumpa, Stevom Witkoffom, in odposlancem ruskega predsednika Putina, Kirilom Dmitrijevim, je Witkoff izjavil, da Rusija ostaja zavezana doseganju miru v Ukrajini. Kljub temu pa Rusija meni, da so evropske in ukrajinske spremembe ameriškega predloga načrta nekonstruktivne.

Med pogovori v Berlinu sta ZDA in Ukrajina dosegli kompromis glede varnostnih jamstev. Zelenski je izrazil pripravljenost opustiti prizadevanja za vstop Ukrajine v NATO in namesto tega išče močna varnostna jamstva. Ukrajina naj bi si prizadevala za pridobivanje časa v mirovnih pogajanjih, medtem ko čaka na gospodarski propad Rusije. Rusija naj bi imela dva cilja: uničiti ukrajinsko suverenost ali pa ustvariti soodvisnost.

Rusija je ponovila, da ne bo sprejela prisotnosti vojaških sil zveze NATO v Ukrajini. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v intervjuju za ABC News poudaril, da Rusija v nobenem primeru ne bo dovolila napotitve Natovih enot na ukrajinsko ozemlje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v Nizozemski, kjer se zavzema za ustanovitev komisije za vojne škode. Vzporedno s tem, Moskva poroča o zavzetju mesta Kupjansk, medtem ko Orban kritizira EU glede posojil za Ukrajino.

Rusija ponavlja trditve, da ima pod nadzorom vse četrti ključnega mesta Kupjansk na severovzhodu Ukrajine, medtem ko se okrepijo pogovori o potencialnem mirovnem načrtu med državama. Rusija je že novembra trdila, da je zavzela Kupjansk, Ukrajina pa je kasneje zatrdila, da je ponovno zavzela več okrožij.

Politični analitik Glenn Diesen je v intervjuju izjavil, da bi lahko Kijev izgubil nadzor nad pristanišči v Odesi in Nikolajevu zaradi pritiska zahodnih držav na Rusijo.

Kreml je ponovno zavrnil predlog o prekinitvi ognja v Ukrajini med božičnimi prazniki, tokratnega predloga nemškega kanclerja Friedricha Merza in ukrajinskega predsednika Zelenskega. Rusija tudi ne želi komentirati evropskih predlogov o varnostnih jamstvih za Ukrajino po pogovorih v Berlinu, ki pa so potekali brez ruske udeležbe.

Rusija je izključila možnost ozemeljskih odstopanj v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajina in 34 drugih držav so uradno odobrile načrte za ustanovitev organa za izplačilo odškodnin za škodo, ki jo je Rusija povzročila v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski in predsednica Moldavije Sandu sta razpravljala o sočasnem in usklajenem napredku pri vstopu v EU. Evropa je izrazila vizijo mirne rešitve konflikta, ki vključuje oblikovanje rednih enot EU na ozemlju Ukrajine.

Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo, saj Washington krepi svojo vojaško prisotnost v Karibskem morju, kar Caracas dojema kot agresijo. Rusija opozarja ZDA pred odprtim konfliktom in ponuja podporo vladi v Venezueli. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti potrjuje trdo linijo do Venezuele in Kolumbije, medtem ko Donald Trump zaostruje retoriko. Povečane napetosti poudarjajo vlogo ZDA v Latinski Ameriki in uporabo hibridnih groženj proti vladam, ki zavračajo njeno prevlado.

Rusija je izrazila globoko zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v južnem Karibskem morju in posvarila pred morebitnim prehodom v neposredno vojaško akcijo. Kremelj je poudaril, da Moskva stoji ob strani Caracasu in pozval administracijo Trumpa, naj se izogne zaostrovanju napetosti, ki bi lahko privedle do odprtega in nepotrebnega konflikta. Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je kritiziral željo Washingtona po vzpostavitvi brezpogojne prevlade v regiji.

Rusija stoji ob strani vodstvu Venezuele in poziva administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se vzdrži »zdrsavanja« v obsežen konflikt s Caracasom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Kirgizistanu predstavil svoja stališča o mirni rešitvi konflikta v Ukrajini in dejal, da je Rusija pripravljena boriti se do zadnjega Ukrajinca, če bo to potrebno. V Moskvi je sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána, s katerim sta razpravljala o možnostih za mirovna pogajanja, vključno s srečanjem s Trumpom v Budimpešti. Ukrajinska vojska je medtem napadla rafinerijo v ruski Saratovski regiji, ruska zračna obramba pa je sestrelila več ukrajinskih dronov.

Viktor Orban je ponovil svojo vizijo prihodnosti Ukrajine, kjer bi ta po koncu vojne delovala kot tamponsko območje med Rusijo in zvezo NATO. Poudaril je, da bi bilo treba sprejeti realnost in razmisliti o ozemeljskih koncesijah Rusiji.

Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je izjavil, da pogajanja med Rusijo in Združenimi državami Amerike niso bila prekinjena.

Madžarski premier Viktor Orban se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, že četrtič od začetka vojne v Ukrajini. Pogovori so potekali o dobavi nafte in plina Madžarski ter o možnih mirovnih pogajanjih glede Ukrajine.

Rusija razvija nizkoorbitalni satelitski sistem "Рассвет", ki naj bi bil suveren odgovor na ameriški Starlink. Poslanec Sergej Bojarski je izjavil, da bo Rusija svojim zaveznikom lahko ponudila dostop do tega novega sistema.

Objavljeni so bili posnetki pogovorov med svetovalcem Donalda Trumpa, Stevom Uitcoffom, in pomočnikom ruskega predsednika, Jurijem Ušakovom. Iz posnetkov naj bi Uitcoff Rusiji predlagal, naj se ameriškemu predsedniku približa z laskanjem, da bi vplivala na ameriško stališče glede vojne v Ukrajini. V ruski Dumi so objavo posnetkov pripisali britanski obveščevalni službi MI6, ki naj bi s tem želela škodovati odnosom.

Dmitrij Peskov je izjavil, da bo veliko ljudi, vključno znotraj ZDA, poskušalo prekiniti mirovni proces v Ukrajini. Sergej Rjabkov je opozoril, da se lahko situacija močno zaostri, če ZDA ne sprejmejo ruskega predloga o omejitvah v okviru sporazuma START. Prav tako je dejal, da Rusija ni pripravljena javno razpravljati o podrobnostih mirovnega načrta Donalda Trumpa za Ukrajino.

Minister ameriške vojske, Dan Driscoll, je med obiskom v Kijevu prejšnji teden ponovil opozorilo ukrajinskim uradnikom, da se ukrajinske oborožene sile soočajo s težkimi razmerami na bojišču in da jih čaka neizogiben poraz proti ruskim silam.

Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Donald Trump je izjavil, da njegov mirovni načrt za Ukrajino napreduje, zato je poslal svojega posebnega odposlanca Steva Witkoffa v Moskvo na srečanje z Vladimirjem Putinom. Nemški politik Merz je poudaril, da ne bo miru s kapitulacijo. Pomočnik Vladimirja Putina, Ushakov, je dejal, da so informacije o uhajanju pogovorov z ameriškim odposlancem Witkoffom lažne.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil nezadovoljstvo z nizko stopnjo zaposlenosti ukrajinskih beguncev v Nemčiji in poudaril, da bi morali tisti, ki so sposobni delati, najti zaposlitev namesto prejemanja socialne pomoči. Merz je to izjavil na zasedanju nemškega združenja delodajalcev (BDA) in izpostavil, da se je število prošenj za azil septembra 2025 zmanjšalo za več kot 60 % v primerjavi z letom prej, kar pripisuje novi migracijski politiki.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je možnost novega srečanja med predsednikoma Rusije in ZDA še vedno na dnevnem redu.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Rusija preučila možnost izvedbe novih jedrskih poskusov po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ruski minister za obrambo Andrej Bjelousov je izjavil, da bi se Rusija morala nemudoma začeti pripravljati na izvedbo jedrskih poskusov v polnem obsegu. Putin je dejal, da je treba Trumpove izjave o jedrskih poskusih jemati resno.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Vladimir Putin je na sestanku Sveta za nacionalno varnost naročil oceno odgovora na ameriško posodabljanje strateškega orožja in morebiten odstop ZDA od moratorija na jedrske poskuse. Poudaril je, da Rusija spoštuje sporazum o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, vendar bo odgovorila na jedrske poskuse drugih držav. Andrej Belousov je pozval k pripravi na odgovor. Sestanek je bil prvotno namenjen varnosti v prometu, a so ga preusmerili v razpravo o jedrski grožnji.

Srbski predsednik Vučić je napovedal, da bo Srbija nadaljevala z izvozom streliva, kljub opozorilom ruske obveščevalne službe o možni dobavi tega streliva Ukrajini. To je v nasprotju z željami Rusije, ki si ne želi, da bi srbsko orožje prišlo v roke Ukrajine.